nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Ni dvoma, da je tedaj obstajala ena sama možnost: možaka pridno opazovati, spoznavati ga, od časa od časa umikati oči pred njegovim nemirnim pogledom, še posebej pa se sprijazniti z vsem, kar je bilo z njim v zvezi in kar je bil on sam. Naj je takšno, kakršno pač je, brez pričakovanja ali ugibanja ali kazanja znamenj naklonjenosti in ustrežljivosti.
Tako se mrzlična pozornost, ki jo je zahteval zase, ni mogla sprevreči v dejanje, v premikanje ali govorjenje, spominjala je le na neko »izhodišče«, za trenutek je bilo celo mogoče pomisliti, da je dajala tam nekje daleč slutiti nekakšno stično točko, kjer bi bilo mogoče kaj reči, vprašati, odgovoriti, se nasmehniti ali storiti karkoli podobnega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani