nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Njegov nenadni prihod ni dovoljeval niti tega, da bi ga domišljija prekrila s tančico skrivnostnosti, s pajčolanom česa sanjskega, kar pride in odide in pusti tudi zavoljo sebe pozabiti na vse tiste drobne stvari, posameznosti, ki so vselej vredne vztrajne pozornosti.
Ni dvoma, da je tedaj obstajala ena sama možnost: možaka pridno opazovati, spoznavati ga, od časa od časa umikati oči pred njegovim nemirnim pogledom, še posebej pa se sprijazniti z vsem, kar je bilo z njim v zvezi in kar je bil on sam. Naj je takšno, kakršno pač je, brez pričakovanja ali ugibanja ali kazanja znamenj naklonjenosti in ustrežljivosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani