nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Stene so bile črne in visoke, segale so prav do stropa, kjer se je v nedogled razpirala neskončna površina, neskončna ploskev, ki ji ni bilo mogoče videti konca. Tako so stale te štiri stene, čvrste in neprebojne, vsaka tam, kjer jo je moglo videti oko, strop pa je bil daljen, neskončen, oči ga niso mogle zaobseči, ne misel dojeti.
Presenečalo je, ker ne na stenah ne na stropu ni bilo opaziti najmočnejšega madeža, najmanjšega odtenka, česa takega, kar bi se razlikovalo od vsega drugega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani