nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Bil je ob meni tedaj, s svojim strahom in predpotopno masko na obrazu. Oči je imel prepletene z drobnimi rdečkastimi žilicami, (na zapestjih, ki so bila naslonjena na okensko polico, je bilo mogoče razbrati debele, modre grčave žile), ki so tako jasno izstopale iz beline oči, utripajoč v neznanem pričakovanju. Ne da bi se bil vsaj malo premaknil, je stal ob koncu in s skritim zadovoljstvom zrl v notranjost, poslušal kričanje, gledal živalski prizor, globoko je dihal, prsi so mu plale v nizkotnem navdušenju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani