nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Najsi sem pričakoval presenečenje ali kaj svežega, nenavadnega, vselej sem vedel, da se je treba vpeljati zlagoma, počasi in hladnokrvno, sicer bi bila nenehno prisotna nevarnost, da se bom zalotil, kako sam pred seboj hinavčim, kako si dokazujem, da so predstave, da so oblike, ki jih kličem in ustvarjam s pomočjo zvokov, bržkone zgolj nekakšen »nadomestek«. Kako klavrno, klavrno sem se počutil, kadar sem se zalotil pri misli, da se obnašam, kakor bi se vedel slehernik, ki bi se znašel v podobnem položaju. Slehernik, ki bi svoje življenje in svoja dejanja uravnaval, kakor sem jih bil jaz, preden sem prišel sem, ki bi se trudil bojazljivo utešiti bolečino, se umikati v stanje ravnodušnosti, lagodne naravnanosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani