nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Neslišno so stopali za njegovim hrbtom sem ter tja po prostoru, šepetali so si nerazumljive in čudne besede, znamenja z rokami in glavami so bila sredstvo sporazumevanja, drug drugemu so dopovedovali nekaj o njem, širili so prostor, razmikali so stene, ne da bi bili vedeli, kako se z vsem tem vendarle vse močneje uklenjajo. Veselo in natančno jih je skušal doumeti, spopadel se je z nečim, kar je bilo močnejše in glasnejše. Drugemu za drugim je zadajal rane in bolečino, v zameno je sprejemal lastno zadovoljstvo in razočaranje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani