nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Ko so se vrata poslednjič odprla, je še nekaj trenutkov stal med njimi, kakor bi bil hotel zavleči kruto resničnost, kakor bi bil hotel poslednjič oznaniti svojo moč. Oči so se sprehajale po svojem kraljestvu, poslednjič so dajale slutiti svoje veličastje predmetom in tlačanu. Roke so drsele po kljuki, po hladni kovini, okrog katere so se prsti tolikokrat ponosno in zadovoljno sklanjali, bodisi da so vrata odpirali ali zapirali.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani