nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Za čudo se glava ni premikala prav nič skladno z gibi telesa, s premikanjem rok in nog, z valovanjem tkanine na hrbtu in zadnjici. Trdno je bila nasajena na debel vrat, rahlo nagnjena proti tlom je mirovala, medtem ko so jo kratke noge in obilno telo nosili naprej. Stopal sem tik za njim, tako da je bilo mogoče razločiti vsako pego na njegovem vratu, trdo za njim sem se pomikal, nič več izgubljen in pozabljen, skoraj dotikal sem se ga, hodeč za njim - dovolj dobro sem se zavedal, da me bo povedel v prostost, daleč od teh zidov in vlažnih prostorov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani