nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
A zaman je bilo vsako prizadevanje, vnaprej je bil obsojen na neuspeh vsak poskus, ugotoviti razdaljo od mene do svetlobe, od mojega bivališča, od mojega okna, z rešetkami prepredenega, do svetlobe, do sijoče luči. Vsaka smotrnost, primišljeno dejanje, morda celo zvitost ali prebrisanost, vse je bilo odveč, vse zaman, prostora ni bilo mogoče izmeriti. , ki jo je bilo sprva mogoče zaznati na njeni poti po krožnici kot vrsto posameznih točk, ki jo je bilo mogoče razpoznati kot posebno svetlobo, premikajočo se v krogu zlagoma, verjetno zaradi večje hitrosti, je kmalu postala ena sama črta, spojena in združena v veličasten, svetleči se krog.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani