nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Neznosen ritem, ki se ni hotel umiriti, ki so ga izsušena grla, drobne in slabotne roke izražali vse siloviteje, se je sprevrgel v mogočen obred, v vihar, ki ga ni bilo mogoče zaustaviti. Ves ogromni prostor so napolnili s svojim nagonskim ritualom, s strahom poganske, prabitne, neskončne moči in volje. Stražarji so si mašili ušesa, tolkli po stenah s palicami, kričali in se morali vedno znova umikati pred neznansko močjo, ki je ni bilo nikjer videti, ki je bila tako neotipljiva in nedotakljiva, breztelesna kakor narava sama.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani