nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Kakor bi ne vedeli, kje morajo prijeti in kaj morajo začutiti pod seboj, so se komaj opazno premikali navzgor in navzdol, dokler se niso slednjič dokopali do kljuke. Tišina je tedaj pričela silovito utripati in dokazovati svojo zavaljeno otopelost in naveličanost. Zavetje, ki so ga iskali mirujoča roka in premikajoči prsti, je bilo skoraj kot praznično pričakovanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani