nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Ne da bi jih to bilo stalo kakšnega posebnega napora ali tveganja, so lahko z očmi sledili njihovemu premikanju, stopicanju, čehljanju, njihovemu gibanju navznoter, proti sredini taboriščnega prostora, proč od jetnikov. Kakor bi jih bila gnala nevidna sila, strah ali kaj, so se nenadoma zbrali na kupu in začeli vseprek govoričiti ter mahati z rokami. To znamenje je bilo seveda že preveč očitno in zgovorno, jetnikom je kar vsiljevalo spoznanje, da se nekaj pripravlja, da se je nekaj velikega zgodilo, ali pa se v najbližji bodočnosti bo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani