nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Tako so se široki in mogočni takti koračnice zlivali s tihim bobnenjem mrmrajočih glasov, ki je počasi naraščalo in postajalo vse glasnejše, da je grozilo sprevreči se v kričanje, v en sam bolesten in zmagoslaven krik, prostost, zmago, svobodo (in kar je podobnih reči) obetajoč.
Po običajnih zapovedih in razglašanju dnevnega povelja so jih sedaj nagnali h kotlom, da bi se okrepili in pripravili na vsakodnevno tlako. Medtem ko so požirali vročo vodo z nekakšnimi čudnimi rastlinami, najbrž koprivami, ki so jo imenovali zajtrk, so se megle razkadile in med zloveščimi dimniki umolklega krematorija se je pokazalo sonce.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani