nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Jetniki so stali strumno, s pogledom naprej, nihče na svetu pa jim ni mogel preprečiti, da ne bi bili premikali ustnic, komaj slišno, komaj zaznavno. Najbolj varno se je bilo pogovoriti med jutranjim zborom ob zvokih bobneče in hrupne koračnice, ki so jih sedaj vsako jutro bruhali zvočniki s komandnega mostu, in si povedati kar čimveč, čeprav običajno zjutraj ni bilo nikomur do govorjenja. Tako so se široki in mogočni takti koračnice zlivali s tihim bobnenjem mrmrajočih glasov, ki je počasi naraščalo in postajalo vse glasnejše, da je grozilo sprevreči se v kričanje, v en sam bolesten in zmagoslaven krik, prostost, zmago, svobodo (in kar je podobnih reči) obetajoč.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani