nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Pramen je bil namreč le za spoznanje svetlejši, kadar pa govorimo o svetlobi, imamo vselej v mislih nekaj, kar slepi, kar je živahno, kar razpira nove svetove in nove možnosti. Ko so se torej vrata zlagoma odpirala, se je svetla površina na tleh večala, vendar ne, kakor bi bilo pričakovati, zgolj ploskovno, tudi v globino je postajala globlja, tudi širila se je, bohotila se je po prostoru, rasla je in se razpenjala. Ko je tako dokončno razčlenila in razbila enotnost območja, se je skozi odprtino, skozi pramen svetlobe pokazala noga, okovana v čevelj, trden in samozavesten, kar v tla vkopan.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani