nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Enega od tistih, ki so se naslednjo noč pripravljali, da bodo ponovili junaško dejanje svojih tovarišev, je v trenutku, ko je stopil iz barake, zaslepila svetloba reflektorja in iz visokega stolpa je zadrdrala strojnica. Dva vojaka sta truplo najpoprej odnesla h krematoriju, očitno navajena takega postopka, ker pa temna stavba že nekaj dni ni požirala trupel, sta ga vrgla na žično ograjo, ne da bi bila veliko pomišljala. Tam je mlahavo telo obviselo in jetniki, ki so hodili zjutraj mimo, si ga niso upali sneti, dasiravno bi bila to njihova sveta dolžnost, tovariška obveza, skrita zaveza, krščansko pokopati sotrpina.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani