nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Od tega trenutka naprej je bilo, kakor vselej, nesmiselno spraševati se po začetku, ugibati o tem, kaj poganja zadevo v kroženje, kaj jo je pripravilo k nihanju, k silovitemu nihanju, ki se je pozneje sprevrglo v kroženje. Neizpodbitno dejstvo je bilo, da je zadeva v teku, da se je vpeljala in da je po vsej verjetnosti nekdo s tem zadovoljen. Iz mesta, kjer sem živel, kjer je bilo moje bedno, prebedno bivališče (v tistem trenutku pozabljeno in zame na srečo za trenutek izginulo), je bilo mogoče določiti razdaljo od lučke do njene osi, od izvora svetlobe, do točke, kjer je bila pritrjena, mogoče si je bilo misliti, v predstavo in zavest si priklicati, kje je os.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani