nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
V trenutku, ko se oči ustavijo, se ustavi tudi glava, ustnice se razprejo, reče pa nekaj čisto drugega, František se sprva začudi, tako da razširi oči, a jim pri tem ne skuša dati kakšnega posebnega izraza, hip nato pa, medtem ko vstaja in stopa proti vratom, zamrmra: Bogme, niso je videli. Vrata zapre za seboj prav nalahno, kakor vedno kadar obišče gospoda Houžvičko.
Najhujše je takrat, ko prihaja noč, ko pada noč, ko listje na drevju temni, ko se vrne trudni popotnik z daljnjih poti in cest...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani