nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Spodnja čeljust je nalahno pomaknjena navzdol, jezik je naslonjen na zobe, grlo je stisnjeno, v ustih se nabira slina, vse, tudi roke z vilicami, napeto telo in nihajoče noge, je uravnano v pričakovanje, v nesproščeno čakanje na pričetek, v krčevito drhtenje pred pričetkom. Roke razporejajo krožnike, oči gledajo na mizo in okrog sebe na videz raztreseno, pa vendarle zbrano. Ni je moči na svetu, ni občutja, ni hrepenenja, ni žalosti, ni je ljubezni in kar je podobnih besedi, ki bi mogla gospoda Houžvičko tako prevzeti, da ne bi ponesel k ustom zalogajčka krompirčka, da ga ne bi stlačil v usta, da ne bi začel jesti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani