nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Med oblačenjem pomisli, da mora biti tega že dolgo, da so že daleč tisti časi, ko je zjutraj zajtrkoval mehko kuhana jajca in potem s polnim želodcem tiste rumene brozge, ki ji je bilo včasih primešanega tudi kaj mleka, hitel po ulici, po pločniku ali tik ob pločniku, čez prehod za pešce ali ob prehodu za pešce, kamor so ga pač nesle noge. Res je, tudi takrat je hitel, kakor hiti zdaj, dasiravno je bilo tedaj vse čisto drugače. Ko se obleče, si zaveže kravato (kravato si pravzaprav potegne okrog, še preden si natakne hlače, in pusti, da mu tako visi, zaveže pa si jo šele čez nekaj časa, ko se spomni, da si mora umiti zobe; ko si umiva zobe, brizga na vse strani, zato si zaveže kravato nekoliko pozneje).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani