nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Antón je začutil, kako mu topla kri, ki se je doslej pretakala po žilah, počasi ledeni, kako se mu vroča sapa, ki jo je doslej dihal, spreminja v oblake neznosno mrzlega zraka, čutil je, kako zelo je prikovan k tlom, in vedel je, da odslej več ne more nazaj.
Zastala sta pravzaprav le za trenutek.
Obrnila sta se ob reki navzgor, tokrat je hodil naprej, previdno je izbiral pot, da se ne bi led pod njima udrl, nekajkrat je preskočil razpoko, včasih je zavil proti sredini reke, včasih se je obrnil proti obrežju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani