nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Nenadoma ni slišal več niti šumenja reke, vse je bilo tiho in vse je postajalo čedalje bolj neprijetno. Antón je začutil, kako mu topla kri, ki se je doslej pretakala po žilah, počasi ledeni, kako se mu vroča sapa, ki jo je doslej dihal, spreminja v oblake neznosno mrzlega zraka, čutil je, kako zelo je prikovan k tlom, in vedel je, da odslej več ne more nazaj.
Zastala sta pravzaprav le za trenutek.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani