nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Zdelo se mu je, da na pokrajino lega, da se po reki navzgor tihotapijo črni oblaki, da se bo skozi zrak vsak hip zarezal oster piš vetra, ki bo to okamenelo bitje tukaj pred njim za vselej prikoval na prostor ob reki, koder bo ostalo za vse večne čase. Čutil je, da mu spet razbija srce, da mu sili v grlo krik, ki bi hotel razrušiti grobni mir te pokrajine. Nenadoma ni slišal več niti šumenja reke, vse je bilo tiho in vse je postajalo čedalje bolj neprijetno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani