nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Neznana groza se je naselila v Antóna, ko je gledal ta kamniti kip pred seboj, to molčečo postavo, ki ji na vsem ljubem svetu ni bilo mar nič drugega kakor cilj, h kateremu je bila namenjena. Zdelo se mu je, da na pokrajino lega, da se po reki navzgor tihotapijo črni oblaki, da se bo skozi zrak vsak hip zarezal oster piš vetra, ki bo to okamenelo bitje tukaj pred njim za vselej prikoval na prostor ob reki, koder bo ostalo za vse večne čase. Čutil je, da mu spet razbija srce, da mu sili v grlo krik, ki bi hotel razrušiti grobni mir te pokrajine.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani