nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Posmehljivo poželenje, poved v sobesedilu:
V samoto sredi množice, brez misli in cilja sredi večerne in nočne puhteče sopare, sredi kupov smeti in hupajočih avtomobilov, potem, v nočni uri, na križišča pod lučmi, k obrazom, z neonom obsijanim, bliskavicam, ki so utripale po vabečih in kričečih spakah, v jamo podzemne železnice, na drugi hrupni konec, v. V, v brezno med tuleča in pojoča usta, med žvenket steklenic, med bojevite trume, med črne, premikajoče se čeljusti, med nevarne kretnje visoko razgaljenih rok, v valove telesne resničnosti, med klevetanja, blebetanja, bebljanjain momljanja.
Vse to je bilo zdaj, v jutranji mreži, skozi katero je gledal široko vodo in njen jutranji blesk, ladjo, ki pluje pod senco visečega mosta, vse to je bilo zdaj za njim.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani