nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Ogenj (novela), poved v sobesedilu:
Potem v tem molku profesor stopi po prostoru, zdaj s trdnejšimi koraki, sede na posteljo in poboža črno haljo, ki tiho leži na njegovem pogradu. Dlan se sprijema s tkanino, prsti se skrčijo, profesor potegne haljo v svoje naročje, predevlje jo v rokah, stisne jo k sebi, skloni se čeznjo, tako sedi s tistim smrtnim črnim oblačilom v naročju in premaguje neko bolečino v sebi, v prsih in v drobovju, nepremično gleda predse. Duhovnik dvigne sklenjene roke k ustom, kakor bi hotel dahniti vanje ali poljubiti križ, ki je med dlanmi in nad glavo obsojenega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani