nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Ogenj (novela), poved v sobesedilu:
Z drhtečimi rokami sega v svojo razmršeno brado, njegovi nemirni prsti jo poprijemajo in razčesavajo, kakor da bi pravkar stekla vznemirljiva disputacija ali kakor da bi se mož pripravljal na nastop pred nenaklonjenim občinstvom, ki ga čaka onkraj vrat. Jutro je, noč je za njim.
Za njim je vse življenje, množice obrazov, vzklikov in molitev, mesta Nemčije, Švice in, za njim je visoki in čudežni kip Lepe iz Regensburga in bučno romarsko ljudstvo okrog njega, tišina cerkev v Waldshut, hrum in kletvice vojščakov Münzerja, tiskarna v Mikulovem, stanovitni smehljaj njegove žene, izpraševalci, rablji in sodniki, teološke disputacije, zmagovite pridige, samotne ure v celici, tiha groza ob pogledu na hladno napravo natezalnice, krik ob telesni bolečini in neodjenljivo vztrajanje ob svoji misli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani