nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Noč nasilja, poved v sobesedilu:
Zdaj vem, da je bilo tako in da je ta trenutek neskončno dolgo trajal, cev pištole je bila uperjena v ta obraz, in res ni bilo nobeno naključje, nič takega se ni zgodilo, zakaj v moji glavi je tako silno razbijalo, da je hrum naraščal in naraščal, in sem vedel, da bo počilo, ker je moralo počiti, ker to se je moralo končati s takim silnim in divjim udarcem, ki vse konča. Iz vratu je brizgnila kri in roke so še imele čas seči gor in prsti trdno poprijeti, da je med njimi brizgalo, in noge voljo stopiti korak naprej. Potem se je telo ostro sključilo, ostro naprej, in glava je udarila po pločevini, in zdaj sem morda mislil, da je konec, da sem ga končno vendarle ustrelil, da je noč, da lije in lije izpod neba.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani