nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Noč nasilja, poved v sobesedilu:
Žarometi so še kar svetili in brisalci so brizgali gosto kopreno dežja in razrivali vodo v vse smeri, ko sem videl, kako jo zunaj vlači in pretepa, da padata v blato. V senceh mi je nabijalo, vmes pa sopenje in hrop Feliksove svinjarije, njegovega zarivanja in njenih vdanih stokov, vse je tolklo in in razbijalo po lobanji, ko sem stopil s pištolo v roki ven, in mislim, da sem mu rekel, naj že pusti žensko, naj že pusti žensko. Mislim, da sem rekel, kajti spustil jo je in se s svojimi krvavimi očmi obrnil proti meni, s svojim črnim obrazom je stal v soju žarometov in gledal vame, da sem mu pomeril s cevjo natančno v obraz, v tisti gladki črni obraz, čez katerega so viseli lasje in je voda v slapovih lila.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani