nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Maj, november, poved v sobesedilu:
se je zdelo smešno, da ob smradu svojih nogavic človek govori v snu, še bolj smešno se mu je zdelo, da bo ta smrad vsak hip tudi okusil, misel na to šalo ga je čisto prevzela, speči človek je vohal svoj smrad, govoril je v snu, zakaj tega zatohlega, kiselkastega, zagotovo kiselkastega smrada ne bi še okusil? Ta misel ga je v hipu obsedla, sam ni vedel, kdaj je prešla v dejanje, tudi žrl bo svoj smrad, to je že vedel, da ga bo, zdaj se ni mogel več zadržati. Zdaj je naglo potisnil mastno volneno kepo v široko odprta usta, v vlažno jamo da se je veliko in težko telo med svojimi zadnjimi besedami, ki jih je skušalo izgovoriti, ki jih je nerazločno zamomljalo, da se je vse, kar ga je bilo, zdrznilo in se sunkovito, presenečeno premaknilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani