nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Maj, november, poved v sobesedilu:
In možakar, ki ga je pripeljala Pepica, je neskončno smrčal, še huje je smrdel, po vinu, po tobaku, po človeški nesnagi. Bil je hrupen in ohol, bil je eden tistih, s katerimi se je pošalil, tistih, ki so naravnost klicali golaž nase ali zeleno hrenovko vase. Ni bil več maj in je še kakšno uro predtem v sanjah hodil po neki planinski trati, kamor s Pepico nikoli, niti enkrat nista šla, čeprav sta se dogovorila, da bosta hodila vsako nedeljo; kot mlad je duhal čisti gorski zrak, da so se mu polnile nozdrvi in pljuča, legel je med bujno zelenje, nikjer ni bilo nobenega zapora, nobene gostilne, nobenega hotelskega bara, legel je in vsem žalostnim mislim je rekel: adijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani