nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Krištof, poved v sobesedilu:
Ali je to, zakaj napetost, težo, moč kopičiš, stopnjuješ, naraščaš v sebi?
Je mar v mračnem prostoru, v tvojih izbuljenih očeh to, da ima miza globoko senco, da ostre oblike prežijo, da v zmečkanih rjuhah neznane podobe počivajo, da stoli po sobi hitijo, da luč v strop gloda, da se stene razmikajo, da posoda žvenketa, da zlepljena oblačila vsenaokrog ležijo, da v podu prasketa, da koraki pred vrati bobnijo, da zadaj za hrbtom šušlja, da čudne živali skozi prostor stečejo, da se iz radia nenadni glasovi oglasijo, da je okrog grozeče, da se spušča večer, da te je strah? Je mar strah, ki ti korake po sobi poganja?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani