nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Krištof, poved v sobesedilu:
Postajalo je mračno in ni mi bilo prav jasno, kam sem namenjen. Vesel sem bil le tega, da nisem več gori, v tisti celici, kjer je prostora za štiri korake od okna do vrat. Da nisem tam gori: z obupno bolečino v lobanjski votlini, s pogledom na srečno Klančnikovo družino, z mislijo na in, z nesmiselnimi koraki sem in tja, s, s prekleto Štefanovo fotografijo iz oči v oči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani