nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Krištof, poved v sobesedilu:
Bele plahte, ki so se pomikale skoz, so bili transparenti in včasih se je v njih odblisnila mehka svetloba, ki se je zlivala z oken. Gor pa dol po hali so jih nosili in malo smešno se mi je zdelo, ker so bili vsi tako narejeni, vsi enako iz zavojnega papirja, čez pa tiste parole, ki jih, brez skrbi, nihče ne bere. Odgovorni so tekali in nervozno spravljali ljudi skup.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani