nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Krištof, poved v sobesedilu:
Ko je segel v žep po umazan robček, sem videl, da je kosmat in da joka. Med gostimi, sivimi dlakami so mu tekle solze, da je bil že ves moker, in se mi je gabilo. Nisem prenesel pogleda na to samosmilečnost, ki se je z opotekavimi koraki napotila proti klopci v parku, obupno se mi je studilo vse skupaj, zato sem se obrnil in skoraj tekel nazaj dol.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani