nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Krištof, poved v sobesedilu:
Spustil sem njegovo glavo in segel v žep in otipal hladno površino kovinskega vijaka. Tedaj je zopet zaječal in zagrizel in po temenu sem ga udaril s tistim batom, da se je spodaj mehko udrlo, udaril sem še enkrat, potem se je obrnil in videl sem njegove bele oči,vstajajo mrtvi iz katakomb. Ves svet, vsi premiki prihajajo v tvoj prostor, neznano dejanje hkrati daleč ob reki in šumenje voda, izgubljen glas med njimi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani