nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Krištof, poved v sobesedilu:
Vlečejo te gor in nenadoma obupen, smrdljiv vonj, okrog tebe pa polno drobnih stvari, sanjskih predmetov, slike z golimi deklicami, ovitimi v bele tančice, fantje pod oknom s kitarami, beli kipec belega telesa. Gledaš tisto sliko z vilami, nekje na zeleni so, ostra zelena barva, ob jezeru, ki se zliva čez travo. Zdi se ti, da slišiš njihovo petje, najprej je blago, ampak nenadoma zadobi zvok ječečega hrapanja, čisto posebnega, hkrati goltnegami je vse šlo pred očmi, kar vrtelo se je, svetilka na stropu in vsa ropotija, vmes pa podobe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani