nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Tako je za hip seval od zemeljskega ognja na ženski obraz žar spodnjega sveta, od zemlje, iz nje, iz njenega votlega ognjenega delovanja, tako je lila jutranja nebeška svetloba od zgoraj, brisala robove, pretapljala svetove. Na sredi med njima je v mirnem žarenju izgoreval ogenj, dim se je sukljal pod jasno jutranje nebo, med njima se je prižigal ogenj.
Rdeče kresnice nad krošnjami so zmedlele, angeli so odšušteli, tovorniki so pognali vozove, okovani čevlji so se ugreznili v cesto, čez pobočje je nekdo zaklical, tiste, ki so spali, je prebujal osamljeni klic, kakor boben iz daljave, kakor da bi klical zvonove, naj se prebudijo in oglasijo, res so se.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani