nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Kdaj je že slišal tako gorečo in ognjeno pridigo, nasmehnil se je, zdelo se mu je, da se je tudi ona, med plameni na drugi strani. Med njima je bil ogenj, okrog pa vedno bolj molčeči ljudje, noč je šla h koncu, prihajalo je vlažno prebujanje gozda, mokro dihanje jutranje trave, sončne svetlobe, ki je z ločevala zamolklo odhajajočo noč od rezko prihajajočega dneva, vse, vse dihanje Božjega stvarstva v neskončnem številu posamičnih živih stvari, vse se je razblinilo v ozadju v tistem hipu, ko ni mogel več umakniti pogleda. Ženska, ki je še nikoli ni videl, je stala na drugi strani ognja, v zamolklem jutranjem času, ruto je imela potisnjeno na čelo, tik nad oči, nad tiste oči, ki so ga nenadoma z vso silo potegnile nase in vase.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani