nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Temen obraz moškega, ki je stal na oni strani trepetajočih zubljev, sijočih plamenov, obraz obsijan z nočnim, že skoraj jutranjim romarskim ognjem, je imel oči žalostnega človeka, grenkobo v ostrih črtah ob nosu in nekoliko povešenih ustnah na straneh, je bila dobra opazovalka, mnoge dneve in večere se je s svojega okna naučila videti vsako podrobnost na moškem obrazu. Le da oči tistega moškega, ki ga je najpogosteje opazovala, na čigar obrazu je poznala sleherno skladno potezo, tiste oči so njo komaj kdaj pogledale, če pa so jo, so gledale skoznjo. Ta ni gledal skoznjo, ampak vanjo, kar predolgo, pogledala je v ogenj, da so jo zaskelele oči, pomislila je, da bi nemara raje obula one čevlje, ki so v torbi, v teh, ki jih ima na nogah, je videti prav štorasta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani