nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Tam ob ognju je stala, videla je, da jo nekdo gleda, neki temni obraz z one strani ognja, začutila je ta pogled na sebi, končno nekdo ne pogleda skozme, kakor je gledal skozme pav z dvorišča na Dobravi, v jedilnici na Dobravi... Ta ni pogledal skoznjo, ampak vanjo, seglo je nekam vanjo, tja, kjer je nekaj potrebovalo človeško bližino, še raje besedo poguma, zakaj jo je potrebovala, čeprav se je naenkrat čutila svobodno, bolj kot kadarkoli doslej, čeprav je čisto očarana gledala te žareče oči noči, te plameneče zublje, ki so so dvigali od vsepovsod v njeni prvi romarski noči.
Tiste oči, ki so jo gledale, so bile žalostne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani