nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ob velikem ognju, kjer se je zbiralo vse več ljudi, je krilil z rokami sivolas starec s palico, nekakšen svetopisemski prerok in propovedoval svoje modrosti. In tam je nenadoma trčil ob neki pogled, izmed vseh obrazov, drug drugemu podobnih, potopljenih v noč, osvetljenih z ognjeno svetlobo, tam se je iz nočne gmote obrazov nenadoma izoblikoval en sam obraz, boleče mlad, boleče zamišljen, s svojimi odsotnimi očmi, ki so gledale v ogenj inhkrati vase, boleče lep obraz. Vsi drugi obrazi, obsijani s poznim romarskim ognjem, so se naenkrat raztopili nazaj v nerazločno gmoto, samo eden je znenada zasijal med njimi, na drugi strani ognja, skozi plamene, ženski obraz, pogled, ki ga je zadel, nad tem edinim obrazom je žarela majhna kupola svetlobe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani