nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Kajti v hlevih in svinjakih sredi vasi, pod njihovimi nogami, za stenami njihovih lesenih hiš, v ogradah za ovce na jasah više zgoraj na pobočju, povsod so si črede živali, ki zmeraj prve zaslutijo, ki prve že vejo, pošiljale nevidna in ljudem neznana nemirna sporočila. Topot govedi, vekanje prašičev in nočni stoki ovac zgoraj nad vasjo, vse to je ljudi v vasi na pobočju, ljudi na pristavi v dolini, ljudi v tesnih vintgarjih Alp in na širnih ravnicah severa že nekaj noči vznemirjalo, delalo njihov sen kratek in poln nevidnih slutenj in prikazni, prikazni noči, prikazni senc, ki rinejo skozi gozdne obronke, iz hlevov in svinjakov skozi stene v njihov blatni sen. In ko je prvič zazvonilo, ko je prvič ponoči plenknil zvon v gmoto blata in vode, v mokroto te noči, takrat sovedeli, da so nevarne novice iz Istre resnične, kakor sta resnični vsa ta voda in tema.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani