nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Nič čudnega ne bi bilo, ko bi čez tolikšno žarenje tam zgoraj zaplavala Zlata skrinja. Zvonil je večerni zvon, molili so večernico, vsak je oddrobil svoje prošnje in se rešil za kratek čas svojih strahov, zmeraj znova majhna molitev za srečno pot in srečno vrnitev, za lepo vreme na poti, brez plazov, brez neurij, brez cestnih razbojnikov, brez bolezni in poškodb. Iz cerkve je prihajalo petje, tudi ob nekem ognju so prepevali.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani