nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Bandeirantes, je vseeno pomislil in čutil, kako se mu grenkoba nabira v ustih, kako se rumeni žolč onemoglega obupa dviguje iz želodca, iz jeter, iz nekega bolečega predela pod rebri, bandeirantes, ki topotajo čez rdečo zemljo ravnice na daljnem kontinentu, divji portugalski jezdeci na svojem neusmiljenem pohodu skozi misijone, skozi njegovo davno življenje, bandeirantes, nosilci, uboja, brezsramnega posiljevanja, teptalci rdeče zemlje in razdiralci stoletnega dela Jezusove družbe.
Gledal jih je, kako izginjajo skozi gozdno cesto in v hrib, nekamtja, kamor očitno vse potuje, vojske in romarske procesije, gor, gor proti severu, čez širok trebuh evropskega kontinenta, vojaki na ježi za slavo, denarjem in smrtjo, svojo slavo in prusko smrtjo, mrtvaški romarji na poti iskanja, očiščenja in večnega življenja. Jezdeci so izginili in si je oprtal usnjeno popotno torbo, da bi nadaljeval v jutranji zarji nepričakovano prekinjeno pot.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani