nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Rdečica jo je oblila tudi ob misli, kako bo na tej poti vendar s temi rečmi, ki grejo iz telesa, z vodo nekajkrat na dan, z blatom vsak dan in s krvjo vsak mesec, pravzaprav se je od vsega, kar je prihajalo z dolgim potovanjem, tega bala najbolj, bolj od razbojnikov in vojsk, poplav in potresov. Bala se je svojega telesa, njegove izdajalske in neprijetne nesnage, ki človeka dela nizkega, podobnega živali, ki žensko spravlja še v posebno zadrego in jo pred moškim dela manj vredno, zasmeha vredno, zmeraj znova v položaju, na katerega čakajo s svojimi robatimi šalami. Biti med tolikimi ljudmi s svojimi potrebami in zadregami, saj to je najstrašnejše od vsega, kar se ji lahko pripeti - da bi morala kdaj vpričo drugih, pa čeprav samo vpričo žensk... niti pomisliti ni mogla na kaj takega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani