nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
In z njo neznani kraji, širina in globina prostora, čez katerega bodo morali, prostora, ki ni morje, ampak je zemlja, njeni hribi, gozdovi, doline, vasi in mesta težkega kontinenta, ki ga bo treba prehoditi. Zlata skrinja bo potovala na nebu pred njimi, mnogi jo bodo videli v daljavi, med krošnjami daljnih dreves, med zvoniki daljnih cerkva, nad zasneženimi hribi in plavajočo nad ravnicami neznanih dežel.
In takrat, ko se je noč začela iztekati čez pobočje v dolino, ko je cerkvena okna obarval prvi jutranji, ko se je srebrna Mesečeva luč že zlivala z zlato Sončevo svetlobo, se je v prvem jutranjem sijanju razblinila tudi Zlata skrinja nad njihovimi glavami, prihajalo je jutro, v daljavi je zemlja zabobnela, tam so čeznjo zatopotali tisočeri parklji velike črede.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani