nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
In tudi spala ni kaj dosti, kajti oče je izginil, najbrž k sestri v Ljubljano, še je upal, da jo bo prepričal, prejšnji dan je ves popoldan mrk hodil okrog hiše, potem je videla, da vprega konje, tekla je dol, da bi ga zaustavila, niti pogledal je ni, zamahnil je z bičem in pognal koleselj s tako močjo, da je moral hlapec, ki je držal konje, odskočiti. Vrnila se je v svojo sobo in začela metati obleke v torbo, potem je vse zmetala ven in začela znova. Krilo iz sukna in krilo iz platna za toplejše dni, volneno bo oblekla, vzela bo kratek plašč iz barhenta s flanelasto podlogo, volneno kapo, nekaj rut, več platnenih spodnjih kril, tudi eno iz brokata, nekaj vatlov belega platna, svileno ovratno ruto, ki jo je že nosila, da bi jo videl, a on je videl samo svoje rute, tiste iz svile in tiste iz atlasa, čevlji bodo iz čvrstega usnja pot in drugi, iz potiskanega usnja v torbi, nemara se znajde v okoliščinah, ko jih bo dobro obuti, goldinarje in krajcarje iz omare, ki so se tam zbirali
zanjo, za nek čas, ko jih bo potrebovala.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani