nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Če je tako, je rekel, potem pa je mogoče celo res, vse mogoče čudne reči se godijo na svetu, zakaj ne bi bil človek star sto, pravzaprav več kot sto let, čeprav jih je videti kakšnih šestdeset. Moral je biti dolgo na svetu, njegovo znanje ni bilo od muh, če je vedel, kar je strmečim poslušalcem glasno razložil, oča s Ptuja, da je prav v tem letu minilo pet tisoč sedemstopetinpetdeset let, kar je Bog svet ustvaril, štiri tisoč in sto let od vesoljnega potopa, tisoč tristošestdeset let, kar je bilo rimsko carstvo razdeljeno, štiristotrinajst let, odkar uporabljamo smodnik, in tristopetnajst let, odkar delajo bukve; dvestooseminštirideset let je od takrat, ko je začel vero prenarejati, in stoštirideset let, odkar so prinesli kavo v Evropo, petnajst let je, kar vlada našim deželam habsburško lotarinška hiša, njena presvetla cesarica,! In v gostilni je odmevalo od zdravic in vzklikov tja pod okna škofije, pod baldahin z angeli, pod škofovska nebesa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani