nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
V krčmi ju nihče nič ne vpraša, važno je, da plačata, v vojnem času je vsak goldinar dobrodošel, čeprav bi ju morali vprašati, krčmar bi moral poizvedeti, ali sta ogrska romarja. Tu namreč romarjev ne sprejemajo več radi, že lep čas jih nihče več ne sprejme pri mestnih vratih z odprtimi rokami in počastitvami, ne zato, ker je cerkev zaprta, pač pa zato, ker so se vladarji zedinili, da bodo romanjem napravili počasi konec, na vratih gostilne je nalepljen oglas, od vetra in dežja so črke obledele, a še zmeraj jih je mogoče prebrati: ... po božji milosti nadškof v Kölnu in volivni v prestolnem mestu Bonnu po cesarskem mandatu s posebnim ukazom prepoveduje tako imenovanim Ogrom vstop v naše mesto Köln in v naše nadškofijske krajine... Izdani so bili ukazi za najnatančnejše izvrševanje odredbe, vsakega ogrskega romarja pa, ki bi kljub prepovediprestopil deželne meje, naj takoj zadržijo, izprašajo in odpravijo proč... odredba se bo razglasila s prižnic in izobesila na javnih mestih... mimo
črk tega razglasa hodita vsak dan, vsak dan z otopelo gotovostjo, da mu bo prav ta dan stražnik položil roko na ramo, sleherni dan z upanjem, da se bodo odprla vrata svetišča in bo tam v temi, obžarjeni z barvastimi okni, ugledala njeno skrivnostno svetlikanje; vsak dan hodi po tistem gradbišču in vprašuje čuvaja v baraki, kdaj se bodo vrata odprla, ali za?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani